Kromberk in Loke sta samostojni naselji, razloženi na neravnem svetu med gozdom Panovec, Škabrijelom (646m) in Sv. Danijelov (554m). Lego obeh naselij bi lahko označili kot zatišno, a vendar se tod začenja področje goriških Gor, končuje Vipavska dolina in goriška ravan doseže svoje severno vzhodno obrobje. Ležita nekako ob strani in tako moramo razumeti prvotno ime za Kromberk – Stran, ki se bodisi v izvirni slovenski obliki ali pa v nemškem prevodu pojavlja v srednjeveških virih (an der Leyten. in Lite, kar slovenimo kot reber ali stran gore). Pod Lokami in skozi Kromberk je že od davna vodila bližnjica iz Vipavske doline proti Soči pa tudi na Trnovski gozd je bilo mogoče priti po eni izmed steza, ki so se vila na pobočjih Škabrijela in Sv. Danijela.
Ime Kromberk pišemo v obliki, ki jo navaja tudi zakonsko določilo (1952). Sicer so ime kraja že od nekdaj pisali na različne načine: Kromberk, Kronberk, Kronberg. Domačini in sosedje rabijo tudi obliko Klomberk ali Klomperk. Italijani imenujejo kraj kot Monocorona, v pogovornem jeziku pa so goriški meščani uporabljali obliko: Clomperg, Clomperch ali Clompar. V nemških besedili pa je zaslediti predvsem obliki Conberg ali Kronberg.
O preteklosti obeh naselij ne vemo veliko. Prvi je poskušal pisati njuno zgodovino Simon Rutar. Domneval je, da je tu človek živel morda že v prazgodovini. Rutarjevo domnevo so potrdila arheološka izkopavanja in najdbe prihajajočih let. Prav nič se nam ni čuditi, če je človek že v davnih časih izbral za svoje stalno prebivališče prisojne in rodovitne predele Kromberka in Lok. Kot zelo pomembno selišče prazgodovinskega človeka se nam pokaže področje Sv. Katarine (danes imenovano tudi Kekec). Tu je bilo mogočno prazgodovinsko gradišče, ki je ohranilo naselitveno kontinuiteto še v rimski čas ter v obdobja selitev ljudstev. Goreči lokalni goriški raziskovalci so prav na S. Katarini še v 18. stoletju iskali antično mesto Noreja. Poleg priložnostnih najdb iz rimskega časa na razprostranem področju Kromberka (npr. Damber) se nam kot važno rimskodobno nahajališče predstavljalo Loke, kjer je dokazana tudi prazgodovinska prisotnost (gradišče na Sv. Danijelu). Najpomembnejša priča rimskodobne naselitve Lok je gotovo votivni napis, vklesan v kamen, iz prvega stoletja naše dobe. Iz napisa spoznamo ime takratnega prebivalca Lok (C. I. Anymphus), bil bi naj suženjskega porekla. Med gradivom, ki je bilo odkrito in sodi v čas antike, pa je vse omembe vredna kamnita sončna ura, prva najdba take vrste na Slovenskem.
Zato lahko nedvoumno sklepamo o rani poselitvi Kromberka in Lok ter o naselitveni kontinuiteti, ki se je ohranjevala skozi različna obdobja zgodovine. Razloge za dolga stoletja trajajoče bivanje človeka moramo spoznati v geografski legi, v dobrih pogojih za intenzivno kmečko gospodarstvo ter zaradi bližine Gorice.
Vir: Kronika Krajevne skupnost Kromberk – Loke, 1986