Predsednik KS Kromberk – Loke
Žarko Leban je nasledil prejšnjega predsednika KS Kromberk-Loke dr. Roberta Goloba v začetku leta 2020 in takoj pričel z aktivnostmi predsednika v krajevni skupnosti. V Kromberku živi, odkar je posadil oljčnik leta 2000, že tretji mandat je tudi član Sveta krajevne skupnosti. Upokojeni diplomirani varnostni inženir je bil vedno aktiven v Zvezi društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDVITS), Fundaciji Avgusta Kuharja, ki jo je Zveza ustanovila in poimenovala po nestorju slovenskih varnostnih tehnikov Avgustu Kuharju (23.8.1906 – 17.10.1964) ter v medobčinski Zvezi društev varnostnih inženirjev. Prejel je priznanje in nagrado Avgusta Kuharja, namenjeno promociji dosežkov stroke varnosti in zdravja pri delu za vzpostavitev varnostne kulture. V utemeljitvi nagrade za življenjsko delo leta 2019 je zapisano: »Nagrado za življenjsko delo je prejel upokojeni inšpektor za delo Žarko Leban, znan po tem, da je kljub odškodninskim grožnjam delodajalca in odsotnosti podpore državnih institucij uporabil tudi pooblastila inšpektorjev dela, kot je pečatenje proizvodnih prostorov ali prepoved distributerjem dobavljati energijo delodajalcu, saj je bil prepričan, da je ohranitev zdravja delavcev pomembnejša od gospodarske škode.«
Kako ste se odločili za prevzem dokaj odgovornega mesta predsednika Sveta krajevne skupnosti? Prejšnji predsednik je iz osebnih razlogov odstopil, na seji Sveta pa smo se veliko pogovarjali in pregovarjali o prevzemu vodenja krajevne skupnosti. Ni bila lahka odločitev, vendar sem se končno odloil, da prevzamem odgovornost z vsemi problemi vred. Biti predsednik Sveta krajevne skupnosti pomeni predvsem veliko obveznost in veliko dela. Problemov je ogromno, prostor Krajevne skupnosti Kromberk-Loke je na taki lokaciji in v obdobju, ko se moramo spoprijeti z res veliko problemi. Vendar moram poudariti, da imamo zelo dober stik z ljudmi, seveda so posamezna kreganja, kot v vsaki družini, ampak z dobro voljo in strpnostjo tudi to po svojih močeh rešujemo.
Kateri so največji problemi v Krajevni skupnosti Kromberk-Loke in kakšne so možnosti za postopno reševanje problemov?
Med največjimi problemi so zdrsi zemljin in neurejenost cest. Še vedno imamo kar 5.900 km makadamskih cest, kar povzroča velike stroške za vzdrževanje. Smo najbližje mestni občini, pa vendar brez urejene infrastrukture. V smeri Kromberka je tudi edini prostor kamor se občina lahko prostorsko širi, kar se že dogaja predvsem z industrijsko cono. Ob tem bomo pridobili nova delovna mesta in urejeno infrastrukturo, le upamo pa lahko, da bodo dejavnosti v industrijski coni manj vplivale na okolje in bodo trajnostno naravnane v spoštovanje naravnega in kulturnega okolja. Na žalost KS Kromberk-Loke ni seznanjena z ničimer, kar se v zvezi z industrijsko cono dogaja, ne s potekom urejevanja ne s predvidenimi dejavnostmi; kar vemo, smo izvedeli iz medijev. Pričakujemo seveda malo več sodelovanja z Mestno občino Nova Gorica, saj prav s sodelovanjem lahko ta prostor oblikujemo tako, da bomo z njim zadovoljni. V krajevni skupnosti bomo še sprejemali strategijo razvoja, želja je veliko. Glede na starostno strukturo pri nas bi radi uredili dnevni bivalni center za starejše v Lokah; pod cerkvijo v Lokah je ruševina, ki je deloma v osebnem lastništvu deloma v občinski lasti in danes že nevarno ogroža obiskovalce cerkve in pokopališča. Prizadevamo si, da bi pridobili vse potrebne dokumente in tu uredili dnevni center. Radi bi seveda uredili infrastrukturo makadamskih cest, postavitev optičnega kabla je že v izgradnji, problem je zamakanje vode, hiše pod gradom so na poplavnem območju, tudi vodovodno omrežje je deloma še azbestno in v veliki meri že dotrajano, glavni napajalni vod je že desetletja puščal in trenutno poteka menjava cevi za vrtcem Čriček, med Ulico bratov Hvalič in Iztokovo ulico.
Lani ste dobili nagrado Avgusta Kuharja za življenjsko delo. To je pomemben dosežek, kaj vam ta nagrada pomeni?
Že leta 1998 sem dobil priznanje Avgusta Kuharja za delo v Zvezi varnostnih inženirjev Republike Slovenije in v medobčinski zvezi društev varnostnih inženirjev. Lanskoletna nagrada pa mi pomeni veliko, saj je prva, ki je prišla na Primorsko, pridobljena pa je bila v konkurenci uglednih strokovnjakov, profesorjev in doktorjev s področja varstva pri delu.
Kot član in dolgoletni predsednik Lovske družine Gorica ste seznanjeni tudi z vedno bolj perečim problemom zahajanja živali iz naravnega okolja v bližino naselij, tudi na vaške in mestne ulice – kako je s tem v Kromberku in Lokah?
Lovec sem od leta 1988, dvakrat sem bil predsednik LD Gorica, zdaj pa bolj individualno hodim na lov in v naravo. Problem s prehajanjem živali v urbano okolje je predvsem v zaraščanju površin, saj zaraščena polja in travniki dajejo živalim odlično kritje in se tu počutijo varne, posebno divji prašiči, ki so se prekomerno razmnožili. Krivi smo seveda tudi ljudje, ker mečemo odpadke v naravo ali jih raztresemo okrog smetnjakov. Pogosto se misli, da lahko lovci vse uredimo, vendar smo tudi mi podvrženi zakonom in oviram. Naše naselje je gosto naseljeno, ne moremo streljati v naselju. Pripravili smo sicer pogon, z vsemi dovoljenji, in poskušali narediti malo reda. Vendar je to le začasno. Problem so na primer ograje ob cestah, ki živalim preprečujejo naravni prehod po njihovih poteh in jih usmerjajo proti naselju. Žival seveda vedno išče primeren prostor in hrano zase.
In za konec: kakšna je vizija nadaljnjega razvoja Krajevne skupnosti Kromberk-Loke, ki si jo želite vi in Svet krajevne skupnosti?
Želim si in mislim, da je to tudi želja članov Sveta krajevne skupnosti, da bi lahko zagotovili prijetno in udobno bivanje krajanov z urejenim okoljem. Kot moramo urejevati okolico hiše, moramo urejevati tudi naše naselje.
Vir: Glasilo STRAN, letnik XIV, št. 28